Vrnitev vsakega res velikega glasbenega kolektiva je poseben dogodek, vrnitev legendarne zasedbe Parni valjak pa je vsekakor med največjimi in predvsem najbolj zaželenimi vrnitvami na glasbeno prizorišče.

Je že res, da je poslušanje glasbe na albumih eno, doživetje koncerta takšnih legend, kot so Parni valjak, v živo, pa drugo. Še posebej, če gre za koncerte, kot smo jih bili s strani teh glasbenih velikanov vajeni.

Tako se je končno zgodilo: potem ko so Aki, Hus in druščina konec leta 2009 izpeljali krajšo turnejo 'Karlovačko live 09' po Hrvaškem in razprodali vseh 9 koncertnih dvoran, je jasno, da ne gre zgolj za zaključeno celoto. Parni valjak se je po izjemni, skoraj 35-letni karieri vrnil v stare tirnice in nadaljuje glasbeni pohod tudi v Sloveniji. Številne oboževalce, ki zdaj dosegajo že razpon večih generacij, in ki jih vsa ta leta tudi v Sloveniji ni manjkalo, bodo razveselili kar s tremi koncerti:
# 20. marca AJDOVŠČINA
# 26. marca MARIBOR (dvorana Tabor)
# 28. marca LJUBLJANA (hala Tivoli)

16 studijskih albumov, 6 koncertnih albumov, 2 albuma singlov in 5 kompilacij so zasedbi prinesli poseben status v glasbeni zgodovini na področju nekdanje Jugoslavije, številne uspešnice, ki so jih nanizali večinoma pod peresom avtorja, soustanovitelja in kitarista skupine, Huseina Hasanefendića - Husa, pa so preživele vse časovne okvire. Aki Rahimovski za mikrofonom obenem skozi vsa leta ostaja glas, ki ga prepoznamo takoj, in s svojo energijo, interpretacijo in glasovnimi sposobnostmi navdušuje staro in mlado.

Uhvati ritam, Ugasi me, Trebaš mi, Sve još miriše na nju, Čitaj mi sa usana, Ljubavna, Molitva, Pusti nek traje, Godine prolaze, Vrijeme ljubavi, Samo san, Suzama se vatre ne gase, U prolazu, Jesen u meni, Kada me dotakne, Sjaj u očima, Gledam je dok spava, Moja je pjesma lagana, Prokleta nedjelja in še in še bi lahko naštevali. Odlično mešanico uspešnic pa bomo slišali seveda tudi na treh koncertih, ki so jih Parni valjak potrdili za Slovenijo.

V Kranj se po več kot 25 letih vrača ena izmed najpopularnejših rock zasedb v bivši Jugoslaviji.



13. februarja 2010 bodo Bebek, Alen in Tifa, pevci skupine Bijelo Dugme ogreli srca publike, katera bo z njimi v Ledeni dvorani Zlato polje imela možnost zapeti hite kot so Lipe cvatu, Ružica si bila, Đurđevdan, Selma, Hajdemo u planine,... In možnost, da se z njimi spomni svoje mladosti in dobrih starih časov, ter še enkrat v živo doživi skupino Bijelo Dugme v čigar glasba vlada preprosta melodija in specna besedila polna ljubezni.

Cena vstopnice: 25,00€
Vstopnice lahko kupite na PoNakupih.si

V Ljubljani bo skupina Plavi Orkestar prvič po desetih letih nastopila na velikem dvoranskem koncertu v Hali Tivoli v petek 26. februarja 2010. Skupina Plavi orkestar je bila ustanovlejna leta 1983 v Sarajevu, v okviru gibanja "Nju primitivs", katerega del so bili tudi Zabranjeno pušenje, Elvis J. Kurtović in še nekateri drugi kultni sarajevski glasbeniki. Kritiki skupino štejejo za enega največjih kulturnih fenomenov osemdesetih in devetdesetih let, ki je blizu tako starejšim kot mlajšim generacijam poslušalcev.

Enotna cena vstopnice za parter in tribuno v predprodaji znaša 29 evrov.

Vse skupaj se je začelo, ko smo se s kolegi dobili v lokalu. Čisto po slučaju sem zagledal flyerje, in eden izmed njih je napovedoval party, v Ambasadi. Nisem mogel verjeti – Ambasada se vrača v prejšnje desetletje. Oldies Goldies.

Tako sem nestrpno pričakoval tisto soboto, 28ga. Proti obali smo se odpravili že okoli sedme ure. Na žalost nas je na poti srečal tudi dež, ki nas je spremljaš še celo noč, ampak tudi to nam ni pokvarilo razpoloženja.
Ko smo se primajali na parkirišče se je folk že zbiral – fenomenalno. Tako smo nekaj časa presedeli še zunaj, dokler nas ni mraz odgnal do same Ambasade. Končno spet. Še pred vhodom so se slišali techno vajbi. Ooo ja. Že takrat je začelo dogajati. Ampak pravi občutek nas je obšel ko smo vstopili v glavno sobano – main floor. Muska je bila res fenomenalna, en didžej je boljše vrtel od drugega. Rahlo sem bil presenečen nad samo populacijo. Pričakoval sem malenkost več odlskul rejverjev, ampak nič za to.

Tako smo preživeli še nadaljne ure, v katerih smo se vrnili kar nekaj let nazaj, ko je bil techno še techno, v pravem pomenu besede.

Na žalost je bilo tudi tega partyja enkrat konec. Tako smo se vračali ponovno v dežju proti Ljubljani, z mislimi že na prihodnji party v Ambasadi.